Najeminas logotip

01 — Nalagam izkušnjo · 0%

Blog
AI novice21. november 2026· 9 min branja· Jaka Rot

Akt o umetni inteligenci: kaj pomeni za slovenska podjetja po Digitalnem omnibusu

AI akt se je letos spremenil: pravila za visoko tvegane sisteme so zamaknjena, 2. decembra 2026 pa začnejo veljati novi roki. Kaj morajo slovenska MSP preveriti že zdaj.

Akt o umetni inteligenci: čip umetne inteligence v krogu zvezdic EU ob kontrolnem seznamu skladnosti in ščitu

Če v podjetju uporabljate ChatGPT, klepetalnega asistenta na spletni strani ali orodje, ki samodejno piše objave in odgovarja strankam, vas zadeva tudi Akt o umetni inteligenci. Evropska uredba, ki jo pogosto imenujemo kar AI akt, se uvaja postopoma, letos pa je doživela pomembne spremembe: julija 2026 je začel veljati Digitalni omnibus za UI, ki je pravila za visoko tvegane sisteme zamaknil, hkrati pa se 2. decembra 2026 začnejo uporabljati novi roki. V tem članku na enem mestu povzemamo, kaj Akt o umetni inteligenci danes pomeni za slovenska mala in srednja podjetja, kdo v Sloveniji izvaja nadzor in kaj morate preveriti še pred koncem leta.

Članek je informativne narave in ni pravni nasvet. Za konkretno presojo vašega primera se posvetujte s pravnikom, ki pozna področje.

Kaj je Akt o umetni inteligenci in zakaj vas zadeva

Akt o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689) je prvi celovit zakon o umetni inteligenci na svetu. Velja od 1. avgusta 2024, njegove določbe pa se začnejo uporabljati v več korakih do avgusta 2028. Uredba ne prepoveduje umetne inteligence, ampak sisteme razvršča po tveganju: nekatere prakse so prepovedane, za visoko tvegane sisteme veljajo strogi pogoji, za večino vsakdanjih orodij pa predvsem pravila o preglednosti.

Za podjetja je ključno razlikovati dve vlogi:

  • Ponudnik je tisti, ki sistem UI razvije ali ga pod svojim imenom da na trg ali v uporabo.
  • Uvajalec je podjetje, ki sistem UI uporablja pri svojem delu, na primer marketinška agencija, ki ustvarja vsebine z generativnimi orodji, ali spletna trgovina z AI asistentom.

Večina slovenskih MSP je uvajalcev. Ko pa podjetje na osnovi velikega jezikovnega modela zgradi lastnega asistenta in ga ponudi strankam pod svojo blagovno znamko, lahko postane tudi ponudnik tega sistema. Zato je smiselno vlogo preveriti za vsako orodje posebej.

Umetna inteligenca je v slovenskih podjetjih že vsakdan. Po podatkih Eurostata je leta 2025 vsaj eno tehnologijo UI uporabljalo 21,6 % slovenskih podjetij z vsaj 10 zaposlenimi, kar je nad povprečjem EU (20 %). Med velikimi podjetji je ta delež 72 %, med malimi 18 %. Pravila torej niso več vprašanje prihodnosti, ampak tekočega poslovanja.

Časovnica: kaj že velja in kaj prihaja

Digitalni omnibus za UI je bil sprejet 8. julija 2026 in je začel veljati 27. julija 2026. Spremenil je več rokov, zato starejši članki o AI aktu pogosto niso več točni. Po pojasnilih Informacijskega pooblaščenca je trenutna časovnica takšna:

DatumKaj se začne uporabljati
2. februar 2025Splošne določbe, pismenost na področju UI in prepovedane prakse
2. avgust 2025Pravila za modele UI za splošne namene, upravljanje in kazni
2. avgust 2026Večina določb, vključno s pravili o preglednosti in začetkom izvrševanja
2. december 2026Dve novi prepovedi ter označevanje vsebin za generativne sisteme, dane na trg pred 2. avgustom 2026
2. december 2027Obveznosti za visoko tvegane sisteme iz Priloge III (npr. zaposlovanje, izobraževanje)
2. avgust 2028Obveznosti za visoko tvegane sisteme, vgrajene v izdelke (Priloga I)
Časovnica Akta o umetni inteligenci od leta 2025 do 2028 z označenim rokom 2. december 2026

Kaj je prinesel Digitalni omnibus za UI

Evropska komisija je paket predstavila novembra 2025 kot del poenostavitve digitalne zakonodaje. Po povzetku Evropske komisije so za podjetja najpomembnejše te spremembe:

Zamik pravil za visoko tvegane sisteme

Pravila za visoko tvegane sisteme bi se morala uporabljati od 2. avgusta 2026. Zdaj veljajo od 2. decembra 2027 za samostojne sisteme iz Priloge III in od 2. avgusta 2028 za sisteme, vgrajene v izdelke, kot so stroji, igrače ali dvigala.

Mehkejša obveznost pismenosti na področju UI

Prvotni 4. člen je od podjetij zahteval, da zagotovijo zadostno raven pismenosti zaposlenih na področju UI. Novi 4. člen določa, da ponudniki in uvajalci sprejmejo ukrepe, s katerimi podpirajo razvoj pismenosti osebja, pri čemer izrecno ni treba zagotoviti določene ravni znanja vsakega posameznika. Večjo vlogo pri spodbujanju pismenosti prevzemata Komisija in države članice. Usposabljanje zaposlenih ostaja dobra praksa, le dokazovanje je manj formalno.

Olajšave tudi za mala podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo

Poenostavitve, ki so bile prej pridržane za MSP, po novem veljajo tudi za tako imenovana mala podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo (small mid-caps). Poenostavljena je tudi registracija izvzetih sistemov v podatkovni bazi EU.

Dve novi prepovedi

Od 2. decembra 2026 so prepovedani sistemi UI, ki brez izrecnega soglasja ustvarjajo intimne podobe posameznikov, in sistemi, ki ustvarjajo gradiva s spolnimi zlorabami otrok. Za običajno poslovno rabo to ne pomeni sprememb, pomeni pa, da morajo ponudniki generativnih orodij vgraditi ustrezne zaščite.

Preglednost: pravila, ki zadevajo največ podjetij

Za večino MSP je najpomembnejši 50. člen Akta o umetni inteligenci, ki se uporablja od 2. avgusta 2026. Na kratko zahteva:

  • Klepetalni asistenti in glasovni boti: ljudje morajo vedeti, da komunicirajo z umetno inteligenco, razen če je to očitno. Obveznost formalno nosi ponudnik sistema, a če asistenta ponujate pod svojim imenom, je najvarneje, da jasno oznako dodate sami.
  • Generirane vsebine: ponudniki generativnih sistemov morajo slike, zvok, video in besedila označiti strojno berljivo, da jih je mogoče zaznati kot umetno ustvarjene. Za sisteme, dane na trg pred 2. avgustom 2026, ta obveznost velja od 2. decembra 2026.
  • Globoki ponaredki (deepfake): uvajalec, ki objavi realistično ustvarjeno ali spremenjeno sliko, video ali zvok resničnih oseb, mora razkriti, da je vsebina umetno ustvarjena.
  • Besedila o zadevah javnega interesa: če z UI ustvarjeno besedilo objavite z namenom obveščanja javnosti, morate to razkriti, razen če ga je pregledal človek in zanj prevzema uredniško odgovornost.

V praksi to pomeni preprosto pravilo: kjer bi se stranka lahko zmotila in mislila, da govori s človekom ali gleda resnične posnetke, ji povejte, da gre za umetno inteligenco. Takšna preglednost hkrati gradi zaupanje.

Kdo izvaja nadzor v Sloveniji

Slovenija je izvajanje uredila z Zakonom o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (ZIUDHPUI), ki se uporablja od 21. novembra 2025. Nadzor trga je razdeljen med pet organov: Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), Informacijskega pooblaščenca, Banko Slovenije, Agencijo za zavarovalni nadzor in Tržni inšpektorat RS.

Za pravila o preglednosti iz 50. člena je pristojen AKOS, ki je odgovoren tudi za regulativne peskovnike za UI. Informacijski pooblaščenec nadzira med drugim prepovedane prakse in več vrst visoko tveganih sistemov, na primer na področju biometrije, izobraževanja in zaposlovanja.

Kazni so visoke. Za prepovedane prakse lahko dosežejo do 35 milijonov evrov ali 7 % letnega svetovnega prometa, za kršitve drugih obveznosti, vključno s preglednostjo, do 15 milijonov evrov ali 3 % prometa. Za MSP velja nižji od obeh zneskov, kar je pomembna olajšava, a ne razlog za brezbrižnost.

Kaj to pomeni za vaše AI avtomatizacije

Dobra novica je, da večina avtomatizacij, ki jih slovenska podjetja uvajajo danes, sodi med sisteme z nizkim tveganjem. Samodejno razvrščanje e-pošte, priprava ponudb, povzemanje sestankov ali AI asistent, ki odgovarja na pogosta vprašanja, zahtevajo predvsem preglednost in premišljeno ravnanje s podatki. Primere takšnih rešitev smo opisali v članku o AI avtomatizaciji za mala in srednja podjetja.

Previdnost je potrebna, ko UI odloča o ljudeh. Če orodje samodejno razvršča kandidate za zaposlitev, ocenjuje uspešnost zaposlenih ali kreditno sposobnost strank, lahko gre za visoko tvegan sistem. Ta pravila se sicer začnejo uporabljati šele decembra 2027, a sisteme, ki jih gradite danes, je pametno zasnovati tako, da bodo takrat skladni: s človeškim nadzorom, beleženjem odločitev in dokumentacijo.

Ko načrtujemo AI avtomatizacijo za naročnike, zato že v zasnovi določimo, kje človek potrdi odločitev, kako je asistent označen in katere podatke sistem sploh vidi. Tako avtomatizacija procesov ostane hitra, hkrati pa ne ustvarja pravnega tveganja. Za izbiro orodij si lahko pomagate tudi z našim pregledom orodij za avtomatizacijo procesov.

Kontrolni seznam pred 2. decembrom 2026

Kontrolni seznam za skladnost z Aktom o umetni inteligenci: popis orodij, označevanje AI asistenta in usposabljanje zaposlenih
  • Popišite orodja UI, ki jih uporabljate: ChatGPT, Copilot, generatorje slik, asistente v CRM, avtomatizacije v Make ali n8n.
  • Določite svojo vlogo pri vsakem orodju: ste uvajalec ali ste sistem razvili in ga ponujate pod svojim imenom?
  • Označite AI asistenta na spletni strani, v klepetu in pri telefonskih botih, na primer z oznako »Odgovarja AI asistent«.
  • Preverite generirane vsebine: realistične slike ali videe resničnih oseb označite, besedila za javnost pa naj pregleda človek.
  • Preverite ponudnike, ali njihova orodja podpirajo označevanje generiranih vsebin, in to zahtevajte v pogodbah.
  • Poskrbite za osnovno usposabljanje zaposlenih: kaj orodja zmorejo, kje se motijo in katerih podatkov ne vnašajo.
  • Prepoznajte potencialno visoko tvegano rabo (zaposlovanje, ocenjevanje ljudi, kreditna sposobnost) in jo načrtujte z mislijo na leto 2027.
  • Uskladite rabo z GDPR: Akt o umetni inteligenci ne nadomešča pravil o varstvu osebnih podatkov, ampak se jim pridružuje.

Pogosta vprašanja o Aktu o umetni inteligenci

Ali Akt o umetni inteligenci velja tudi za mala podjetja?

Da. Uredba velja za vse ponudnike in uvajalce sistemov UI v EU, ne glede na velikost. Za MSP in po novem tudi za mala podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo veljajo nekatere olajšave, na primer nižje kazni in poenostavljene obveznosti, izjeme pa ni.

Ali moram označiti besedila, ki jih napišem s ChatGPT?

Ne vedno. Razkritje je obvezno pri besedilih, ki jih objavite za obveščanje javnosti o zadevah javnega interesa, razen če jih je pregledal človek in zanje prevzema uredniško odgovornost. Za običajna prodajna besedila, ki jih pregledate in uredite sami, posebne oznake ni treba, priporočamo pa notranja pravila.

Ali moram zaposlenim zagotoviti tečaj o umetni inteligenci?

Po spremembah z Digitalnim omnibusom morate sprejeti ukrepe, ki podpirajo pismenost zaposlenih, ni pa zahtevana določena raven znanja vsakega posameznika. Kratko notranje usposabljanje in pisna pravila rabe so praktičen in zadosten začetek.

Kdo v Sloveniji nadzira pravila o preglednosti?

Za 50. člen Akta o umetni inteligenci je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Druge dele nadzirajo Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in Tržni inšpektorat.

Naslednji korak

Akt o umetni inteligenci ni razlog, da bi z umetno inteligenco čakali, ampak razlog, da jo uvedete premišljeno. Podjetja, ki že danes poznajo svoja orodja, jasno označijo AI asistente in v procese vključijo človeški nadzor, bodo nove roke dočakala brez stresa.

Če želite, da skupaj pregledamo vaše procese in predlagamo avtomatizacije, ki so učinkovite in skladne s pravili, izpolnite kratek vprašalnik ali nam pišite prek kontaktnega obrazca.

  • #akt o umetni inteligenci
  • #AI akt
  • #umetna inteligenca
  • #MSP

Imate projekt v mislih?

Izpolnite kratek vprašalnik in pripravili bomo predlog po meri.